Prehrana kot osnova našega življenja
Poleg duševne harmonije in telesne aktivnosti prehrana v največji meri pogojuje kakovost življenja in zdravja ter pričakovano življenjsko dobo. Kot je dejal že grški zdravnik Hipokrat (460-370 pr. n. št.):
"Vaša živila naj bodo vaša zdravila in vaša zdravila naj bodo vaša živila."
Pod pojmom "snovne potrebe" razumemo nujnost, da organizmu z dnevno prehrano dovajamo tiste gradnike, ki jih potrebuje za ohranjanje telesne strukture.
"Energijske potrebe" se nanašajo predvsem na ohranjanje telesne temperature, telesno in mentalno zmogljivost ter biokemično energijo za vzdrževanje presnove. Iz te definicije se je tako v zadnjih stoletjih oblikoval splošni nauk o prehrani.
Beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, 13 vitaminov, 6 glavnih elementov in 7 mikroelementov so bili merilo za vse.
Znanstveno raziskovanje prehrane se je v zadnjem stoletju osredotočilo predvsem na prepoznavanje sestavin naše prehrane, ki so pomembne za življenje in s tem za preživetje. Spoznali smo, da beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati pokrivajo predvsem snovne, vitamini, minerali in mikroelementi pa primarno funkcionalne potrebe telesa. Vsi pa so esencialni sestavni deli naše dnevne prehrane.
„NOVI VITAMINI“ POSKRBIJO ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA
Rezultati raziskav so v zadnjih dvajsetih letih poskrbeli za to, da na znanost o prehrani gledamo še z drugih vidikov: v hrani so bile odkrite biomolekule, ki sicer ne odločajo o naši eksistenci, a odločilno vplivajo na dobro počutje in kakovost življenja. Na začetku jih je bilo poznanih le nekaj ducat, zdaj pa govorimo že o nekaj tisočih teh bioaktivnih vitalnih snoveh.
PREHRANA NEKOČ IN DANES
Razumljivo je, da je v času kriz zadostna preskrba prebivalstva s hrano zelo pomembna. Pojem „kalorija“ kot enota za kalorično vrednost (primerljivo npr. s kalorično vrednostjo enega kubičnega metra lesa za kurjavo) izvira prav iz teh težkih časov. Kalorična prehrana je takrat pomenila preživetje. Kalorična vrednost je bila zelo pomembna, kakovost prehrane pa drugotnega pomena.
Pozneje, v povojnem obdobju, je bila posledica neizdelanega, prekomernega "basanja" s hrano družba obilja, v kateri je veliko ljudi imelo prekomerno težo. Velik trebuh in salo na bokih sta bila simbol materialne uspešnosti. Pojem „ kalorija “ je dobil grozeč prizvok. Pričela se je doba štetja kalorij.
HRANA KOT VIR UŽITKA
Čeprav dandanes ni ne težav s proizvajanjem, preskrbo in lakoto, število obolenj zaradi prehrane strmo narašča. Ker se je v tem času med pridelovalce (kmetovalce) in potrošnike vrinila mogočna živilska industrija, ki vrednost užitka prehrane sicer optimira, vendar istočasno drastično zmanjšuje vitalno moč prehrane. Živila so tako vedno bolj zgolj živež.
“BIO“ NI ENAKO “POLNOVREDNO“
Čeprav smo biološkemu poljedelstvu zelo naklonjeni, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je pojem kakovosti "biološko" primarno povezan z atributom "brez":
- brez sintetičnih rastlinskih zaščitnih sredstev
- brez sintetičnih spodbujevalcev rasti in gnojil
- brez postopkov za gensko spreminjanje in njihovih sestavnih delov
- brez obsevanja živil
- brez ojačevalcev okusa
- brez sintetičnih dodatkov
"Brez" tako ne pomeni vedno tudi "bogato s/z". Potrošniki si moramo biti na jasnem, da biološka živila ne vsebujejo vedno tudi veliko vitaminov, mineralov, mikroelemntov ali rastlinskih vitalnih snovi (novih vitaminov).